Hodim ,pod nogami mi škriplje,
pot do cilja je dolga,
in čutim žejo.
Kje je kakšen izvir? se sprašujem,
si pesek iz čevlja vsujem
in gledam, si zastiram oči.
V trenutku močno zagrmi...
obrnem se in uzrem temen oblak,
piš vetra me kar prestavi,
in kaplje dežja priletijo
padajo,padajo...po mojem telesu
po moji glavi...
...polzijo po mojih laseh,
na ustnicah imam nasmeh,
za celo prgišče jih že imam,
jih posrkam in se smehljam.
Nebo se zjasni,
pot tako dolga več ni,
moj korak je močan
in čudovit je ta dan.

Alba