Razlijejo se prizori mavričnega prelivanja
gora in morij,
sonce obliva zelene pragozdove,
reke se iz divjih hudournikov umnirijo
v široke, lene pramene.
Vse je večno spreminjajoče se,
od opoldneva, do polnoči.
Nebo strastno poljublja zemljo v nalivih,
obsijanih od strel,
potem jo oblije s sončno svetlobo,
kot da se ni nič zgodilo,
po vsem pobočju zemlje se zliva dih,
ki odseva dragocenost življenja.
Svetišče, besede, v njegovem odsevu zblede,
sonce je drugačno in zvezde so bolj svetle.

dani