PREVOD: Senada Smajić: A NITI OPROSTI NE REČEŠ
Planeš nenadoma,
ko sključena na kavču
strmim v točko na zidu,
ki ni ne široka, ne globoka,
le blizu je mojemu mraku.
Planeš,
ravno ko stopnjujem
teorijo plazenja,
vzhičena
nad čudežnim dosežkom črva
in ko, navdušena
nad moderno metodo
miselne naravnanosti
prepričujem vretenca, da so
pravzaprav češnjeve koščice,
odporne na zobe,
in da jih varujejo
žile žalostne vrbe,
ki bo spomladi gostila
plemenite štorklje
in božala tokove,
ko čas odtali snežne vrhove
in ko …
A ti, kar tako, planeš,
brez trkanja, ravno ko se
z voljnim gibom privezujem
na krč kolena,
in prav nič te ne skrbi to,
da je moja glava manjša
od premera tiste točke
in da me vse hitreje sreba vase,
in prav vseeno ti je
za usodo oskorjenega robca,
ki praska veke,
s katerim pokrivam zrkla,
da ne vidijo,
o, da ne vidijo,
kako blazno sem privržena
posmehu lastne sence
iz levega kota mojega stropa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 12. 03. 2010 ob 13:19
- Prebrano 950 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 464
