bila je čaplja

prihajala je v večerih

da je v dlaneh pogrel

njeno mokro telo

 

med goltanjem rib

je vedno znova pozabila

zven njegovega imena

kresna noč je s travami
ovila njeno žalostinko
samo takrat jo je slišal peti

" Prinesi mi nebo,
da z njim nahranim usta
mojih in tvojih mladičev.

Pridi z mano tja,
kjer se med perje vpije
vonj po mladih jutrih.

Ne bodi topel,
leti!"

 

bila je čaplja

mrzle oči nad vodo

imel jo je le v dlaneh

poetesa

Komentiranje je zaprto!

poetesa
Napisal/a: poetesa

Pesmi

  • 02. 09. 2014 ob 07:58
  • Prebrano 690 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 385.5
  • Število ocen: 9

Zastavica