Jedci videčih

 

Sprehajam se po La Rambli
med žuborenjem besed
kakor izviri vode so ki je še nihče ni pil
a vse plava v morjih kamor odtečejo

 

iz tlakovcev zatesnjenih s koraki vojaških škornjev
salonarjev s krvavimi podplati
še diši po črnini in nočeh strahu
z bližnjih gričev ječijo duhovi
ob polnoči zdrsnejo do katedral
zavijajo med stolpiči zvonikov
ki si pribadajo nebesa

 

zvon zapoje sol v zraku zaprhuta
cesta se zamaje od bolečine
še so rane ne le brazgotine
davnina se plazi s črnimi rokami
in maši usta z rumenimi zvezdami

 

prekomorci trohne
zlato in križ lebdita nad mestom
kapljata na robove vek svetih družin
ki se vsak večer preštejejo
zmanjka tisti z izpranimi očmi
najljubšo hrano na velikem omizju peščice volkov
za katero vohljajo njihove svinje kakor za podzemnimi gobami

pi - irena p.

Sašo Zorc

Poslano:
05. 08. 2018 ob 13:45

Nekaj hemingvejevsko - dalijevega mi veje iz tvoje pesmi, ki si nam jo ponudila v branje ... dodam še "ščepec Lorce" pa sem že v tem tvojem, značilno tvojem, čudovitem vzdušju, ki veje iz nje ... Irena: odlično, kaj pa drugega! 

Naj ti ne bo prevroča nedelja, pa čeprav si tako ali drugače pri Ibercih,

Sašo  

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
05. 08. 2018 ob 23:14

Hvala ti, Sašo, za lep komentar.

Včasih se ob vsem lepem zavemo tudi razpok, kjer šepeta tema.

Ja, bil je vroč dan, a je že minil. Dopustniško. :) Naj traja poletje.

Prisrčno te pozdravljam.

I

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 05. 08. 2018 ob 12:44
  • Prebrano 128 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica