Naličje lika

kliziš niz ivicu guščijeg pera

saplićeš rukama kičicu neba

potraga je glupa pomisao dana

shvatam da nisi sama u naručju drugih

budim se pospan na ambroziju života

šapatom mi otkrivaš život u senima

zrakom jutarnjeg sunca obasjavaš

kao kiša niz ljubavne oluke života

niz sva buduća putovanja kroz vozove

zatvaram melanholičnu sliku lika

pod otmenim korakom pozera

ti si čista nepojmljiva entelehija dana.

 

zašto mi upućuješ zagonetni osmeh

želim da prepoznaš sve čežnje moje

da li je to ljubav ili prividjenje...

u sumrak se prikradaš dok čujem

korake tvoje niz kaldrmu novog života.

zamišljam da nam se spajaju usne

drhtava tela najavljuju nebeske zore

u mislima nosim papirnate skute

guščije pero utopljeno u krv mastila

da me podseti na novu ljubav i strast u venama

ti si naličje čistog lika i entelehija života. 

 

Srecko Aleksic

Srecko Aleksic

Poslano:
08. 07. 2018 ob 16:35

osetio sam da treba tako napisati pesmu. pozdrav svima!

Zastavica

Vesna Andrejić Mišković

Poslano:
08. 07. 2018 ob 21:55

Dobar osećaj !!!!!!!


Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
09. 07. 2018 ob 04:30

Srečko dobro jutro

Lepa, nežna.

Ja, ustnice so kot pero nad listom, širijo in globijo občutja.

Občutki so tisto,kar naredijo smisel v sebi in mnogo dajejo...

Lep ponedeljek ti želim,Irena

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 07. 2018 ob 19:20
Spremenjeno:
11. 07. 2018 ob 19:21

Kot bi bila ljubezen, ki osmišlja dan, izpisana z gosjim peresom (in krvjo), in ambrozija, ki (kot grškim bogovom) omogoča večno mladost ... in nikakor ni nujno, da je resnična - čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Srecko Aleksic
Napisal/a: Srecko Aleksic

Pesmi

  • 08. 07. 2018 ob 16:33
  • Prebrano 93 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica