Ko majhnost izniči smrtnost

***

 

Šele novo življenje

presune človeka

 

do te mere,

da odžene smrt.

 

Ne noge, zenice

z nogami lahko vstopijo

 

v vsako živo telo,

v vsako mrtvo telo

 

povsem lahkotno,

brez naprezanja.

 

Novo življenje,

bomo padli

 

predte na kolena?

 

 

***

 

Neverjeten občutek je potreben

za smrt.

 

Ne gre namreč za nič

fizikalnega,

 

za nič vidnega,

gre za smrt.

 

Gre za smrt,

ki nikoli ni rdeča,

 

vselej bela. Vselej bela

kot rojstvo otroka.

 

Te nesporne resnice

se ni moč naučiti.

 

Usede se na ramo

med zraščanjem črk

 

na papirju,

kot razodetje.

 

Nikjer nisem našel

tolikšne dojemljivosti

 

kot v poeziji,

nikjer. 

 

In ko bom umrl,

bom umrl

 

zato,

da me bodo

 

brali.

 

Aleš Jelenko

pi - irena p.

Poslano:
13. 04. 2018 ob 07:29

optimizem je tudi bel :)

pozdrav majhnosti, ki preraste smrt

Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
13. 04. 2018 ob 11:11

Irena, pozdravljena. Hvala za comment ;) 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
15. 04. 2018 ob 15:28

Reinkarnacija, tokrat s pomočjo pisanja in literarne zapuščine, preprosto, a domiselno. Pesem gradi nekakšen notranji dialog / vprašanja, odgovori, uvidi, deluje precej filozofsko ... zaključek pa izzveni humorno,

čestitke,

Ana

Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
15. 04. 2018 ob 18:11

Draga Ana,

hvala!


LP,

Aleš

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleš Jelenko
Napisal/a: Aleš Jelenko

Pesmi

  • 12. 04. 2018 ob 19:13
  • Prebrano 221 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 159.4
  • Število ocen: 6

Zastavica