prazne misli
prate kružnicu zatvorskog dvorišta u kom
označeni put
ne dovodi
ne dovodi
tisuću osamsto devedeset devet koraka obavezne šetnje
tamo iza
strništa su uzdaha
teško nebo povija glavu
obara pogled na cipele
iste kao onog ispred
iste kao onog iza
ono što drugi dušom zovu
u mene je crni bezdan
tisuću osamsto devedeset tri
svakim danom dublji
tisuću osamsto devedeset četiri
sve dublji
tisuću osamsto devedeset pet
saraivor dobro jutro
Dobro si se spomnila na obvezno hojo.
Ja, odlična prispodoba, ni kaj.
Lep dan ti želim, Irena
IŽ-lev hvala na komentaru.
(s)
Pesem o ujetosti in utirjenosti, lahko pa pripoveduje tudi konkretno zaporniško zgodbo, tudi številke v pesmi imajo posebno težo, saj se ne končajo z zapovedanim številom obveznega sprehoda, v katerem se poglablja brezup ... čestitke,
Ana
Hvala na počrtanki!
(s)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: saraivor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!