Ledene pike

potujejo

do zemlje

hladen dotik

začutim

z veselimi očmi

da prihaja mraz

pomislim na brezdomca

ki se bo vsaki čas rodil

zato da bo trpel

kot se v temni

samotni noči zgodi

kot da bo vedel

da bo tudi grob

z velikim kamnom

pretežek zanj

tako težak

da bo pokazal

začudenim

verujočim

da zmore

oditi nazaj

s spominom

da je nekoč bil

dokler se ni začel pekel

in se je odločil

da so nebesa boljša

vzamem robček

iz zagretega žepa

in obrišem kapljo

ne verujoča

v nebesa

IŽ-lev