Ne vem kaj mi je
in kar naenkrat mi poči v glavi.
Ja počil mi je film.

Nisem več jaz,
ampak nekdo drug
kot grozna pošast sem.

Se derem, ukazujem, zmerjam
in kot, da to ni dovolj
se cofam s teboj.

A, ti me kljub vsemu objemaš
in me miriš
ter govoriš, da rad me imaš.

Nato se končno umirim,
postane mi žal.
To, da mi je žal ti povem
in, da te imam tudi jaz rada.

Spet je tako kot je bilo pred tem.
Spet objeta in mirna.
Srečna.

Кристина Анастасия Верас Брзин