Ne morem si več zreti v oči
v globini moje biti je črnina
ki mi hoče zastreti luč
skozi glas tišine iščem pot
odrežem si košček duše
da pod občutljivo kožo
najdem zopet sebe.
izgubljena sem
čez oči potegnem pajčolan
skrijem čustva
izgubim stik s seboj
stisne me
nekje v sebi rani
obrnem se navznoter
puščam vrata priprta
iztočim bolečino
nato bom dovolila razkriti
še svojo globino.
Skozi glas tišine iščem pot.
Obrnem se navznoter.
Puščam vrata priprta,
lepa pesem levček
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!