Brez repa in glave
Končno sem kupila knjigo, Laurus.
Bila je predzadnja.
Žepnica.
Tako imam zdaj v žepu
šumenje ruskih step in slovanske duše.
Sij temne lune
se mi je skril pod veke.
Takšna si upam do brez,
s svojim črno-belim pogledom
na stopinjo in pot.
Drugače ne znam.
Saj, kot vidiš,
in videl si prej, kot si pogledal,
le izgleda vse
brez repa in glave.
Vem, da vidiš telo,
v katerem neprestano pada dež.
Zato mi radodarno ponujaš
grenak, zdravilen lovorjev čaj.
Toliko za prvič.
Enkrat prvič vidiš barvo vode,
resnični sijaj svojega odseva.
Enkrat je vse prvič,
začetek v koncu,
v korenini nebo.
Ti veš, kako je,
ko je bolečina živa.
A koga boli bolj,
tebe ali njo?
Široka je stepa slovenske duše. :)
Krasno, Majda!
J.
"Moje življenje so preživeli štirje ljudje, ki si niso podobni," ...
Končno sem kupila knjigo, Laurus.
Tako imam zdaj v žepu
celo knjigo ruskih step in slovanske duše.
všeč mi je tvoja pesem Majda
Sem morala pobrskati, kdo je Laurus :-)
Nisem še brala knjige.
In kako vsakodnevna pesem je nastala. Kaže, da ista občutenja vlečemo skozi stoletja. "Saj, kot vidiš in videl si prej, kot si pogledal...", lepo, zelo lepo.
Lp
T.
Hvala,
Jagoda, triglav, Tamara,
za občutenje pesmi. Vsaki izmed vas bi iz srca poklonila Laurusa....globino, noro, izjemno lepoto te nenavadne, brezčasne knjige...da bi se razpršila v tisoče novih, samo po vaše doživetih lepot....
Lep pozdrav,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 13. 06. 2017 ob 16:36
- Prebrano 695 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 178.09
- Število ocen: 12