privid
temna stran lune obliva tvoja jedra
iz zavihka se plazijo jutranje kače
z zaprtim obrazom gledaš proti ribi
iz katere priteka smolnat sok
na tleh vijoličasta mlaka
stopiš vanjo zaveslaš z jezikom
zavpiješ v čas ki mesari
v tebi vse barve jutrišnjega dne
kipijo iz belila in se naslajajo
nad mano in mojo roko
s katero ti brišem brado
odložim sliko
danes te ne bo
Kot odločne poteze z gostimi barvami ... nekateri prividi so tako slikoviti, še posebej, če je občutje, ki jih iztiska, intenzivno - čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 26. 04. 2016 ob 23:06
- Prebrano 685 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 462.9
- Število ocen: 14