Epifit
oprijemlješ se mojega debla
malo ti je mar mravelj kuščarjev in kar je še
podobnih bitij ki naseljujejo vijuge špranj v skorji moje zavesti
pa saj me niti ne motiš pretirano ker se zaposlujem z opicami
ki se med vejami tolčejo po prsih in se glasno prepirajo glede
zrelosti mojih plodov na zorenje moje solze nimajo vpliva
le delčki bogov ki kapljajo in pronicajo v pore in pregibe časa
odločajo o pretvorbi mesa v sok glej mali moj lenobnež
če boš čakal da razpadem
se boš dobro
načakal
saj moje
oči še
vedno
vidijo
višje
ti res
zadošča
ostanek
odbleska
namesto da bi
pognal korenine
nekje na živi svetlobi?
Enostavno dobro, bravo.
Hvala, Branka!
LP, mcv
Priraščenost, ki se zdi osnovni entiteti nemoteča in okrnjena oblika bivanja: kaj vse zamuja tisti, ki ne more prerasti do sonca ... na misel pride tudi materinstvo in druge oblike izsrkavanja, čestitke, Ana
Ana, najlepša hvala!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 22. 04. 2015 ob 21:14
- Prebrano 809 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 551.34
- Število ocen: 20