Trenutek pred neizbežno
dokončnostjo
se je raztegnil v stoletja.
Otrplost nemoči
jo je zamrznila
v trdo nepovratnost.
Ko je zakrčenih čeljusti
gledala, kako je šel,
dirjal v brezno,
ni niti trenila.
Le koža ji je olesenela.
V trenutku je bilo
čisto vse tam.
V radiju njene dojemljivosti.
Spoznanje. Nemoč. Sprejemanje.
Čisto vse in tisti nič.