Saj greš lahko za njo,
za njo.
Le na stol stopi,
vrv natakni,
se odmakni -
ni težkó.

Saj greš lahko za njo,
za njo.
Si tistih belih gob naberi,
čez pol prereži in operi -
ni težkó.

Saj greš lahko za njo,
za njo.
Naj ovinek bo na cesti,
naj bo Eifflov stolp v Parizu,
smrt je blizu -
ni težko.

Težko je to,
da dobro veš,
da kamor greš,
boš srečal njo;
to je težko!

Njene oči
na mehki trati
niso marale zaspati.
Odprte so,
ne moreš jih pregnati;
to je težko.

Aleksandra Kocmut - Kerstin