In zakaj bi jaz v svoje naročje ujela sončne žarke,
skrbno v predpasnik jih zavila in še tople v tvoj krožnik jih
spustila?
In zakaj bi bosa stekla v novo jutro,da naberem rosnih
kapelj,
ti jih v usta položim in s tem tvojo žejo pogasim?
In zakaj se povzpela bi v vršace?
Da si dušo nahranim, naberem čudodelnih rož
in iz njih ti ljubezenski napoj pripravim.
In zakaj bi to svojo ljubezen v skledo dala,jo mesila,gnetla,
v usta položila in kar sredi ceste LJUBIM TE zavpila?
Da bi s tem vso mojo ljubezen občutil,
me s temi gestami v svojem srcu nosil
in me na kolenih za še in še prosil….
Kala