ljubiva se
v modrem mraku

ta med satenaste blazine lega
v izdihu mi poljubljaš čipko
ki sramežljivo izpod bluze sega

kot nežna vrba zadrhtim
kot kapnik rasteš

potne dlani silijo pod krilo
nekje globoko v trebuhu
žužke drobne je zdramilo

v oranžnem risu
mečkam steklene sanje

mirno čakam zarjo tvojega pogleda
pretakam v rosne se kristale
potiho polni najina se skleda

molitev barv zveni
v odmevih zraščenih besed

kot droben dež pršim v tebi
prestopi mrzlih ur razpoke
pridi globoko in vase me zagrebi

ljubiva se
v modrem mraku

Helena