ODSTIR
odgrnem zaveso.
nevidne niti
iščejo pot
ko spomine bi
znala oviti
okrog prstov
in rešila se
zmot.
obstanem zazrta.
nič v mislih
me obdaja
da imeti v čislih
kar se ti dogaja
bila bi nova pot
odstrta.
zaveso zagrnem.
glej sonce zahaja
a vendar
novo upanje obdaja
me znotraj nevidno
ko strnem
pretekle trenutke
previdno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Metka JehArt
- 05. 03. 2008 ob 12:33
- Prebrano 965 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 355
- Število ocen: 9
