Marec s solzno modrino svojih oči,
Z vonjem prvega vresja
In z vsem, kar boli,
Naj te krožnica leta pozabi
Ob cesti v ta čudoviti svet,
Ki ga imamo tako radi
Kot nežne melodije starih let.

Marec s pesmijo o mesečini,
Z zelenino prvih trav,
Z ledenimi rožami v slovo zimi,
Z luno, ki je še mlada
In z vsem, kar imam rada,
Naj te življenjski akvarij naplavi
Stran od te mokre modrine,
Da ne vidim več solznih oči.
Da ne čutim več bolečine.

Aleksandra Kocmut - Kerstin