Lahko bi
napisala pesem
o tašči,

lahko bi napisala
zgodbo tihega betona,
na katerega so trkale
moje pete še včeraj

a najraje bi pisala
o velikem zlatem drevesu,
kjer na klopci pod njim
prebadam platno z debelo iglo,
praznim belo debelo prejo,
medtem ko poslušam zbor ptic,
ure in ure čez teden.

Razen zavetju malih ptic,
najdem se v njegovem zavetju sama
s pobarvano sliko v rokah.

IŽ-lev