plazim se
po ledenem betonu
da ne vidim
bežnih pogledov
zazrtih mimo moje
neopaznosti

približam se ognju
na milimeter
pa se le dotaknem opeklin
zavrženega smeha
z leseno žlico praskam
po jeklenih naperah
z nitmi pregretih nevronov
se vihtim prek prepadov

da izbezam
nekaj kapljic
marelične marmelade
ki ti jo darujejo muze
z nasmeškom
v košari spleteni iz tvojih
vranje črnih las

ni mi mar za teh par
trenutkov sladkosti
bolj drag mi je odtis razgledov
na notranji strani mrežnice
in utrinki na karticah
ki sem jih napisal
na poti
si lažem

Y