doma boš
ko zvoziš tisti vsakdanji ovinek malo drugače
ko bo mimo tebe švignila salonitna streha policijske postaje in se ji ne boš čudila
ko se boš spomnila števila lukenj v asfaltu
tvoje kratke ulice
ko se boš vprašala
ali sploh potrebuješ korake da prideš tja
in ali sploh pogrešaš smerokaz da najdeš konec

in dvomila boš
če je treba misliti
da veš kje si

doma boš
ko boš čutila vse svoje v sebi
čeprav te vse tvoje pozabi

doma boš
ko bo tema temno modra
in oddaljene glave nekako bele
in sonce mrtvo
in postelja v hladu
in zunaj zidov nikogar

doma boš
in vseeno ti bo
kje si

Lidija Brezavšček - kočijaž