Če bi imela dovolj avatarjev,
bi,
mogoče,
misli izlila,
namesto jih teptala
v sebi
in gradila stolp,
pod težo katerega
se bom kmalu
sesedla.

Če bi imela dovolj avatarjev,
bi izbirala,
kdo bo prebiral
katerega izmed njih
in za koga bom tvegala
solze
in sram.

Če bi imela dovolj avatarjev,
bi pisala in objavljala in razgrajala
po profilu.
Tako, brez napetosti dvoma.

A imam le enega
in vsi vedo
in vsak ga najde.

Najraje bi ga izbrisala.
In ko držim miško
na svojem vzdevku,
da bela puščica
nežno podrsava po moji biti,
si premislim.

Samomor ni rešitev.

MOMO