Burji sem zate pismo oddala,
v njem svoje želje ti napisala
prosim za punčko in sladkarije,
mogoče še kakšne drobnarije.


Ta teden sem pridna kot še nikdar,
v šoli postala sem pravi pisar,
zajtrk, kosilo, večerjo pojem,
sestrici svoji kar vlečem v objem
.

Pridno ubogam mamico , očka,
rada nahranim muco in kužka ,
zobke umijem, nato brž zaspim,
zjutraj pa posteljo si uredim.


Strah me je le vreščečih hudičkov,
derejo se kot gnezdo prašičkov,
v pletenih koših nosijo šibe,
otroke plašijo strašne verige.


Svetega angela hitro še zmolim,
da pred Miklavžem se ne zmotim.
Glej, prihajajo, slišiš, tu so!
Vsa se tresem , pa je le lepo.

Ida Semenič- adisa