Studenci
res, nekaj naivne norosti je potrebne
za vračanje v predstave senčnih lutk
ne zanima me, zakaj
in nič ne vem o tem, kako je bilo
ko ste komaj prebujeni
hlastali po zraku
in razočarani zrli v iste
še bolj poševne stolpe
včasih si predstavljam
da pomežiknem vaši plemeniti tesnobi
ki jo pestujete v trebuhu -
le toliko, da zaželim srečo
spodaj se bo nekoč, upajmo
nakapljalo morje
osvetljenega sveta
in prenehali se boste čuditi
kako otovorjeni z nedolžnostjo
vstopate v jezik
rad neopazno švignem
skozi to svežino
in se očaran razpršim
med občudovanjem
Srečko Luštrek
Napisal/a: Srečko Luštrek
Pesmi
- 12. 10. 2010 ob 09:17
- Prebrano 1654 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1004
- Število ocen: 24