Tako zelen je bil april,
tako strupenozelen.
Me je ovil,
mi je izpil
sončne oči.
V prazne votline
mi je nalil
vse sivine neba,
vse grenčine dežja,
vse strupe iz globine
svoje zlobne biti.
Me je omamil,
me je skoraj umoril,
a se mu nisem pustil.
Hotel sem upat
v maj razcveten
in v svoje sončne oči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!