Pojedina

Skrila se je v najtemnejše kotičke duše,
s sten praska zadnje ostanke svetlobe
in se z ranjenimi blazinicami prstov
oklepa sluzastega jaza, ki se ji lepi na prste
in reže v globino. Ne zaveda se, da se začenja
pojedina njenega ega, ki se stiska v kot in cvili,
ko se ga dotaknejo zveri, katere so le v njeni
samovšečnosti in ne dopusti, da bi ji trgali
ostanke njenega propadlega telesa,
ki že smrdi po truplu.

Le še smeh ji ostaja nekje daleč za obzorjem, ki
ga ne zazna, raje zatisne modrino.

ajda

Komentiranje je zaprto!

ajda
Napisal/a: ajda

Pesmi

  • 09. 07. 2010 ob 11:14
  • Prebrano 1194 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 665
  • Število ocen: 15

Zastavica