Delov`c
Se komaj delat je začel nov dan,
Tako preklemansko zaspan,
Bi rekel, da od včeraj je še ves skozlan…
Ko delov`c z zabuhlimi očmi,
S pestjo je počil uro, ki zvoni, zvoni teži, zvoni,
Vsak dan t`ko zgodej zjutrej,
Ko komaj delat se nov dan začne….
Ko še tako bi mal` pospal, saj ve,
Da včeraj ga preveč je požlampal,…
Priplazil prov težko se je do vrat,
Prekleti ključ, se mu je svinjsko velik zdel,
Spoznal, kako težko mornarju je v viharju na palubi stat,
Ko se po vratih mukoma na noge je povzpel…
Al´ ključa ni uspel´s tresočimi rokami,
Mu urco ali dve in spet in spet,
V preklemano premajhno luknjo vdet…
Ker mogel na nogah ni stat,
Pred vrati na stopnišču,
na betonu mrzlem,
Je moral eno kitico odspat…
Ko zmrznila mu je že skoraj rit,
Se s trdo nogo, majajoč, je vzpel,
S svojo poflekano suknjo,
Se majal delav`c je zapit,
Zaciljal ključ je končno v tisto majhno luknjo.
Od hlapov alkoholnih ves močan,
S pol ključa zlomljen´ga začel,
Ob treh je zjutraj novi dan,
Pred spalnico še eno pesem bratov
V pijači si odpel.
Al´ ura ta preklemana ne laže,
Se dela dan, bo treba vstat in it´ ,
Le komu mar, če je še včerajšnji in ves zapit,
Pozna jih dobro ura tipe take baže…
˝No prav,˝ si reče delav´c,
Čez kosmate noge si potegne gate,
V gatah v kuh´nji hitro si par jajc popeče,
Odpre konzervo, na kateri z veliko piše mu »TOMATE«…
Kako usran je dan mrmra,
Ko v moder zašpehan kombinezon se baše,
Kafeta polna šalca mu na tla odropota,
Ko tista mu smrdeča cigareta spet zapaše.
Pa jo prižge….
Prav hitro dim grdo smrdi,
Ko s polomljenim glavnikom,
Mastne češe si lase,
Pogled na uro, res se že mudi,
Z balkona vidi,
Avtobus ta delavski že gre…
Se opoteče, skoči ven iz stanovanja
In svinjsko zaloputne vrata,
Na druge misel nič ga ne priganja,
V bloku ne pozna brat brata….
Prešvican na postajo pridrvi,
Se zgužva gor, kot v vagon živina,
Ob njem zatiska nos si dama fina,
Ko od njega smrad današnji in
Še včerajšnji puhti…
Prispe v umazano tovarno,
V garderobi s kljuke sname si čelado staro,
Da se zajeban šef počutil bo bolj varno,
Na glavi mrzi imet cel dan to staro šaro.
Se vstopi pred zagaman stroj,
Ko s sabo ves skozlan še bije boj….
…in vzemi levo, plok in stran…
…in vzemi levo, plok in stran….
…in vzemi levo, plok in stran…
Ponavlja se čez celi dan…
…in vzemi levo, plok in stran…,
Še zadnjič danes odloži,
Ko sirena, kakor z ladje, zabuči.
Sedaj je konec te preklete tlake,
Gre gledat kelnar´ce,
Če še so take,
Kot so včerj b´le, ko so se le smejale,
Ko vsakem pivu novem,
Pomežik so še dodale…
Al´ včeraj bil je prvi dan od plače,
Sedaj vse žepe si obrača,
Krog njega kroži včerajšnja v pijači brača,
Iščoč denar, roke umazane si tlači v hlače…
Ko končno d´nar zmečkan na dan privleče,
Krog njega se prijatlov zbere,
Pozabljene so vse zamere,
Pas še en nov mu roko položi na pleče…
In se začne….
Kar delav´c naš najbolje zna,
Za vsac´ga šnops pa potlej dva,
Po ustaljenem redu gre :
… in vzemi levo, plok in stran…
… in vzemi levo, plok in stran…,
Z zabuhlimi pogledi,
družba zaključuje dan.
Ko v noči šank je že zaprt,
Domov bo treba,..oooo muka…
in pomisli kar na smrt…
Je dolga pot, počuti se kot alpinist,…
Korak naprej, pa desno,vstran,
Ko ravno v pravo smer je naravnan,
Ga zgazi hitri motorist…
Še zadnjič levo, plok in stran,
Zdaj prvič spi lepo zravnan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brainstormer
- 05. 07. 2010 ob 07:10
- Prebrano 817 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 310
- Število ocen: 9
