Tema je prekrila slike.

Sanje so bile svetle, znane, kot dan.

Oživele so občutke in slike so postale znova žive.

Prišlo je jutro, tista svetloba realnih sestavov,

ki jim rečemo resničnost, ne odmev iluzije,

kjer je mogoče nič več povratka.

Koža je oživela in koraki so shodili, sonce zasije,

nagajivi škodoželjneži se plazijo po sencah robov.

A midva delava odtise stopinj,

po sledovih sva v dvoje.

Po pogledu v duetu zajemava ta svetlobni zrak

preživetja. Brez slanih nevidnih drobtin se sladkava

in preskakujeva kamne.

Življenje je nadaljevanka, brez konca, prihodnost

mora najti poti, da koraki ne stojijo.

Da črna megla odide, da je v pogledu čistina.

IŽ-lev