Idila
krila metuljev
kapljajo
v oči breztežnosti
opilki brezčasja
se lepijo
na srca gugalnic
celulitične sence
zadihano počivajo
ob vznožju tekaške steze
z vrtiljaka
daleč naokoli
frčijo koščki
otroškega smeha
in midva
ujeta v objemu
te najine idile
nagajivo vlečeva za brke
odhajajočo pomlad
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 02. 06. 2010 ob 18:31
- Prebrano 1395 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 825
