Oktobrski zrak tam gori je prepišen.
Trdno seda na travnato grudo.
Oko se širi v veličastju.

Trenutek,
spoštljiv in podarjen pogumnim,
je sledil.
Iz nižav je prihajal.
Jezdec.
Izpod škofjeloškega hribovja je prignal konja.
Na sam vrh.

Dano mi je bilo sesti v sedlo.
Občutiti drgetajočo toploto pod seboj.
Biti močna in lepa.
Ubogljiva.
Brez plašnic in biča.

Gora je zapela v pesmi.

Andrejka