Takrat, v rjavi jeseni,
ko hodili so najini koraki
po zlatem listju,
takrat si bil fant še,
so ure postale enake,
štele v isto smer so,
nabirale sončne dotike,
postalo je toplo,
sem pogledala še enkrat,
bila je zima,
namesto listja je vladal hlad,
namesto fantiča sem zagledala
bambija, ki je iskal jaso,
jesensko, toplejšo,
pa mu nisem znala pomagati,
niti sebi,
a mraz je mrazil,
čedalje bolj,
kot danes.

IŽ-lev