Potem
potem je prispelo po tistem
potihnili so premolki
ki so tako odrezavo nemo kričali
zamrznjen pogled je pregreto zamigotal
v podvojene vzporedne prijaznosti
prepona je sproščeno zavibrirala v hočem
ki je postal nujnost nezamenljivost dokončnost
in nobenega če več
brez misli brez besed brez prostora
potihnili so premolki
ki so tako odrezavo nemo kričali
zamrznjen pogled je pregreto zamigotal
v podvojene vzporedne prijaznosti
prepona je sproščeno zavibrirala v hočem
ki je postal nujnost nezamenljivost dokončnost
in nobenega če več
brez misli brez besed brez prostora
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 16. 02. 2010 ob 11:43
- Prebrano 1315 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 248
- Število ocen: 9
