med črke spletam puhaste krošnje
v ujetih meglicah dremuckajo prošnje
začutim v ustih drhtenje brezčasja
hlastam po semenu tvojega klasja

črke zašumijo v zlog, tvoj glas je tih
ko se majavo sonce razlije v stih
kot dišeča rdečica, v logu skrita
in noč na konicah prstov pripleše, v krila ovita

zlog vzbrsti v besedo, so polne gredice
tako sočne, da pobožajo kuštravo lice
tulipan se odpira, vonjave uglasi
sopenje se z roko na prsih spoji

besede v verzih korakom razdam
valovanje teles z diamanti obdam
v najini igri potna molčiva
le šepet burje opomni, da v večnosti tliva

in pesem kot pismo je tebi poslana
melodija pa v roso na koži je vtkana
najino ščemenje v nasladi grmi
zaspiva objeta v vročični temi

sheeba