Na oni strani pesmi
štiri vile, pravljične živijo
čarobna peresa vzgajajo
da vse črke vznak ležijo
a da niso hiše v Trstu
in besede ne polena
jih v mlinčku misli meljejo
in potlej po nevidni poti
na sankah v svet zapeljejo.

Na oni strani pesmi
črke vse povprek ležijo
na tnalo nosijo jih palčki
in skovane ter prebrane
pod čarobnimi peresi
z nebesnim prahom vile jih hladijo
zavijajo v svetleč papir, da
zavihki mašno gor držijo.

Na oni strani pesmi
vile dolgih las pesnijo
nam mečejo snežinke bele
da pesmi lažje se smejijo
da v mislih so z nami
da nismo nikoli sami,
poguma vlivajo v vrčke
da začetek je za nami.

Na oni strani pesmi
lepe hišice stojijo
v njih v varstvu dobrih vil
škratki tam živijo.
Hiške so različnih streh,
ena rdeča, pa rumena,
sivo bela in zelena
niti ena si ni ista, to je tisto
kar na oni strani pesmi šteje.

Mojki