(brez posvetila, posvetilo v suspenzu)

obrneš oči navznoter
ustaviš projekcijo
ko gledaš otroka,
ne rabiš moškosti


zapneš šlic,
ko gledaš tebi zaupano obupano
ne opletaš s tičem
ne gledaš je v dekolte,
če jo boli grlo
pa čeprav poje tebi znano pesem
zdravilec si

sam sebi guru
ne samo sebi pridigar
več kot dotik je samo rez čez rob
padec rdečega ptiča z vrha
vnebogledne smreke
zanemarjeni simboli
zamajana dialektika
vsega kar je
ker se ne pove
v tebi pa
kaj je to kaj je to edino

življenje

nisem tvoja
(nihče nikogar nima, še veš?)
da bi ti rekla ti
bodi moški, ko smeš
kdaj je to
veš

zajeban svet
ne pišemo sami sebi pravil
in ne samo sebi

Lidija Brezavšček - kočijaž