Sonet za Tomaža M: :)

Besede predirajo vsebnost izrazov,
mogočna poplava izpljunkov se vleče,
čez srčkane verze, čez stavke moreče
in v sledi se kažejo scene obrazov.

Je z grenko prevleko poved obložena,
čistunov pogled mrk v nebo se obrača,
romantičnim dušam kislino povrača-
a glej jo, resnica je tu. Obtežena.

In pljunek zadene kot brca nobena,
predela ga misel, če smer je odprta,
že prost je pogled in je srž poglobljena.

Kar pljuvaj, saj veš, da bo ost zasajena,
ko pesem oplazi obrežja podrta.
Začetna poteza je že narejana.

:)

Lidija Brezavšček - kočijaž