Z domišljijo
Z domišljijo
ublažim težo
ostrino belega dneva
ki hoče vezat
preteklo z danes
z domišljijo
mehčam preostre robove,
spreminjam podobe
v nasmeh s poljubom,
obračam ti vrat drugam
da izborim svoj teritorij,
takrat prilepim
in mehko sladek
je okus tebe,
v domišljiji sem doma,
tam si lajšam ostrino,
v mehkobo občutkov,
takrat ko ne veš,
takrat si vzamem največ.
V lahkem koraku
ti prilepim poljub,
kot veja vijugam
in še vedno ne veš.
Ker ne veš,
pišeš drugače,
meni je z drugače
uspelo še več
in bolj sladko.
Ti sprašuješ pesem,
jaz si vzamem te,
celega z njo.
hope
IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 06. 09. 2009 ob 07:09
- Prebrano 1351 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 310
- Število ocen: 7