Predirna slava še zveni v ušesu,
ta nič, ki ti je nekdaj vrednost dvigal;
častili so te, a se nisi brigal,
postal podaljšek tinti si, peresu.

Napisal vse si "super, nadnebesno,
enkratno, neverjetno, čudovito!"
Si le dojel, da davno že odkrito
je sprenevedanje bilo neumestno?

Odnehal si. Morda še kaj napišeš.
A bereš sam in raji več ne kažeš.
Skrivaj pa tiste rdeče verze brišeš,

ker z njimi vedno tolsto vero mažeš.
Čez čisto vse le madež bel narišeš.
Kot sebi, drugim danes več ne lažeš.

+

Se spomniš, tvoje verze zvesto brali
so vsi, ki si jim močna bil ikona,
nikdár ne bi te vrgli z vrha, s trona,
če tistikrat ne bi šel sam. Kljub hvali.

Lidija Brezavšček - kočijaž