MESO SVETLOBE

MESO SVETLOBE

Mejnik zvezd so nedorečeni
z jezikom zla;
z jezikom ljubezni, že morda,
a večnostna igre neba,
je skladna z umevanjem do dna.
Precejena sva ljubica,
precejena skozi nihaje svetlob
še iz tistih dob,
ko je imel Bog zajtrk v starem oljčniku
in je napasel čebele
na cvetju domislic postaranih filozofov,
ki so razumeli svet
in so bedeli ob prazni lupini teles.
Meso svetlobe so nama stregli ljubica,
ko sva se udejanjila v zrcalu prapodob
In sva se odljubila za žepne večnosti,
da bi ljubila samotne strasti,
ki so poselile pokrajino najinih teles.
Meso luči sva še sama postala;
razstlana sva po neki novi civilizaciji.

Burjak

Komentiranje je zaprto!

Burjak
Napisal/a: Burjak

Pesmi

  • 18. 08. 2009 ob 11:17
  • Prebrano 872 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 215
  • Število ocen: 6

Zastavica