ostrovrhar!
dvanajst neumnih zvezd
v ušesih spi,
poletje v bruselj leze:
kdaj so blede sence
skozi breze šle?
le kam bom strup izlil?
v kamniti žili kriči kitara,
sredi polja sin
z motiko mater tolče.
ko bom spet zapel,
bo triglav jokal,
strup bo vame šel!
star gospod bo s kurcem
ptice davil.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!