Ob uri zaspani na Krkinem bregu,
mehko zelenem lebdijo Rusalke.
Iz bele tkanine sijoče obleke,
nežne kot cveti so Baldrijana.

Visoko pri gradu belega mesta,
mlad par si zvestobo obljublja,
pod svetlo tančico plahe misli,
nedolžne kot cveti so Baldrijana.

Spodaj v jeseni midva stojiva,
vsak v svoji lupini oreha,
na zemljo nevidno pribita ,
v roki drživa bodičast Osat.

Vesna Majes Klančičar