GOLOGLAVI OREL (straniščna)

Stoj, prijatelj, kam?
Sem ga na cesti zaustavil.
Odmahnil je, pogledal stran:
»Daj, no, kaj bi ti pravil!«
Povej že, moška pač beseda
Ni nikdar cukrena
,

Čital sem mu iz pogleda,
Da prepoln je grena.
»Grem pod nož,« mi je zaupal,
Ko sva sedla k pivu.
»Nad priveskom sem obupal,«
Je dodal manj živo.
Kaj te tare? Danes, stari,
Vse se da rešiti,
Če le s srcem si pri stvari!

Jel sem ga tešiti.
Je prekratek, je predolg?
Moč mu ponehava?
Pusti zdaj ta lažni molk,
Davno se poznava!
Mar je suša v postelji,
V spalnici je zima?
To se zlahka uredi …

On pa le odkima:
»Ko je dnevno orel moj
Zmožen bil leteti,
Vse je drlo za menoj,
Smel pa nisem vzeti.
Vedno zvest sem ženi bil,
Zdaj pa, ko crkuje
(K hlačam je pogled spustíl),
Žena obtožuje
Me, da hodim drugim krast,
Kar mi ne pripada …
Naj odrežejo balast,
Če tako bi rada!«
Menda ne! sem onemel,
Pusti korenjaka,
Saj je živ, saj ni plevel
Tvojega koraka!

Pol sem ure ga moril,
Moški naj ostane,
Ga prepričeval, bodril,
Naj orlu kril ne vzame.
Ves razpenjen in razvnet
Sem mu živce žrl,
Da brez uda naš bi svet
Že zdavnaj izumrl.
Nasmihal se mi je ves čas,
Dvigoval obrvi,
Potlej je utišal glas:
»Dobro, ti zveš prvi!
Naj resnica se spozna,
Kajti žena pravi:
Dan po jutru se pozna,
Orel pa po glavi!
In če moj bo gologlav,
Morala sprejeti
Bo, da star je že postal,
So mu dnevi šteti.
Zdaj pa grem,« je rekel, »glej,
Me že spremstvo čaka.«
Vidim – luštkano dekle
K njemu prikoraka.
Roko z nohti zlatimi
Mu nesramežljivo
Prav na ritnico spusti.
Spil sem svoje pivo
In pomislil: nisem gej,
Pa sem pravkar pústil
Moškemu nategnit' se
In povrh še z – usti.



Aleksandra Kocmut - Kerstin

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 10. 07. 2009 ob 18:58
  • Prebrano 1785 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 1026
  • Število ocen: 25

Zastavica