Čisto slučajno sem šla mimo.
Kot vsak dan, ko sem, seveda.
Ker včasih me ni,
saj veste, mlaj, mrk, pa ta jajca.
Tam sta bila, podpirala šank,
ali boljše, podirala .
Prvi bratec drugemu, slišala sem:
Luna ji je ime!
Drugi pa:
Kreten, Mesec je.
Prvi: Baba, taprava, dokazano!
Drugi: Ej, ne me basat, dec, moški, Dedec.
Vprašaj svojo ...

Prvi prilima eno čelno drugemu, drugi pograbi flašo. ...

Jaz pa ne prenašam nasilja.
Pa sem prisedla.
Sta se takoj umirila.
Vsi radi naredijo vtis!
Saj veste, pesniki, kultura, pa to.

Vpraša prvi:
Kaj piješ, Luna?
Jaz: Gin-tonik.
Se zadere drugi: A si peder,
to je čist babja pijača.

No, OK, rečem, da bi bil mir.
Pijem pivo, veliko, Laško.
Hlipne prvi:
Ej, pir ni pijača za dame.

Dosti sem imela.
Sem šla k drugi mizi.
Mimo je prišel natakar v petkah.
Sem kar sama naročila:
Eno Zalo, prosim.

A še nikoli niste slišali za
ples sinhronicitet?
Ne štekam teh ljudi.

Lidija Brezavšček - kočijaž