bela
pušča škrlatno
stopinjo
v zrnih
kristalnih skozi
zrcalo očesa
v moji duši

rumena
sonce
veter in regrat
prebija skozi
pore
v kotičke
kjer se noč ne sveti

zelena
kapljice življenja
v puščavi
in pesem žabe
ob zelenem listu

rdeča
majhen škrat
kriči skozi okence
in se sprašuje
če kdo
ga je opazil

modra
morje
modrost
in modre oči
v duši brezkončnost
skrite modrosti

črna
kadar gledam
v barvo noči
ali v lastne odtenke
moje duše
in njene sive sence
se mi zazdi
da prehitro pozabim
da moje oči
vidijo tudi barve

ivan z