Za Gabriela :)

Požrta, in v nič razdrobljena
se vsako noč znova sestavim,
zate, ki veš, da obstala
bom vedno kot stvor pogubljena.

Ti. Zver, vračaš se mi v brezčasju
in znova in znova prekleta
v divjem zamahu ognjenem
ostajava v krvi objeta.

Pa veš, ko mi sile posrkaš
in zdi se, da dušo požiraš,
v razmikih sna sebe predajaš
in da jaz Živim, ti Umiraš.

Vampirka v brezzvočju obupa.
V obzvezdjih strasti in hlepenja
te jutri preživa pričakam.
Morda se časovje zamenja.

Lidija Brezavšček - kočijaž