Bila je samo moja resnica
kot približek tvojih prstov
in parketa pod njimi,
okvirji oken in vrat,
ki luknjajo stanovanja.
Bilo je nekaj
čemur včasih rečem letenje -
premajhno za lastovko
in preveliko za orla.
Bil je čudež,
ki je iskal glasnika -
temelji so bili že zdavnaj
podrti, ostale so le
tanke stene, skozi katere
se ni dalo hoditi.
Bila je samo moja resnica
in mogoče zato nisem nikoli
opazila, da je hiša
že tisočletje poprej
pogorela.
Najhuje od vsega.....videti le svojo resnico.
Čestitke od mene!
Lp, Pi
... včasih se zdi nemogoče videti še kakšno drugo ...
Pi, hvala ;)
LP, MSenca
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!