V brezpotje te ovija prah
realnih ne, le slutenih podob
življenja, ki se razblinijo
za kratek čas.
Tvoje telo spet trepeče
od hrepenenja in potrebe.
Sredi vročine te zebe,
v trdem mrazu
od telesa se kadi
in znoj polzi
po bledih licih –
solze iz slepih oči.
Brezup in mora,
krivda in upor,
mrtvo telo
v opolzkem soku
končanega življenja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Zdenka Detiček Opič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!