Kamorkoli grem

pa naj si bodo to

moja monumentalna popotovanja

od doma do trgovine, knižnice pa nazaj v blok

ali pa od kuhinje, WCja do monitorja

nisem sam vedno si tu nekje

še bolj konkretno povedano

sploh me ne zapustiš

pa saj niti nočem da me

tu si da ostaneš

iz mojih misli nikamor ne greš

vsaj tega mi nihče ne more vzeti

nikakor ne, niti dovolim

a okus je kljub temu grenak

spominu pač ne moreš pogledati pod krilo

in pod tvoje bi še kako rad

roko na srce le tvoje me zanima

zato decembra obleci žabe.

igor žuravlev